Senčne podobe v pastelnih, akvarelnih tonih in mirni, sproščeni ritmi dajejo mirno vzdušje zgodbi, ki obravnava pomembna vprašanja.
Moun je občutljiva predstava o deklici, ki jo zaradi vojne "posvoji" novo življenje. Moč te predstave je v ravnovesju med resnostjo obravnavanih tem in "poetično lahkotnostjo", s katero so pripovedovane.
Tako kljub govoru o zapuščenosti, posvojitvi, nostalgiji in gradnji samega sebe gledanje predstave prinaša občutek velike umirjenosti in upanja v prihodnost.
Moun je živahno pričevanje o tem, kako je mogoče preoblikovati tudi najbolj boleče teme človeške izkušnje. V ta namen se gledališče Teatro Gioco Vita zateče k scenografski slogovni figuri, ki je sposobna zaobjeti in razredčiti vsak svetel in boleč odtenek ter mu dati poetični ritem, ki uči lahkega, a odločnega koraka, sposobnega soočiti se z vsakim valom, s katerim nas sooči življenje.
Na odru ena sama igralka pripoveduje zgodbo o Mounu v gledališkem jeziku, ki združuje pripoved in ples s celotnim repertoarjem tehnik senc.
