„Watching machine“ - Stroj za opazovanje je bilo ime za škatle/kontejnerje iz 19. stoletja, ki so z ogledali, okenicami in drsnimi ploščami ustvarjali iluzije. V predstavi je stroj za opazovanje sam oder, na katerem se performer igra s svetlobo, sencami in odsevi ter tako eksperimentira s percepcijskimi iluzijami, ki postavljajo vprašanja in dvome o konceptu reprezentacije in gledališke konvencije: ženska zaradi zrcala poleti, obraz zaradi igre senc spremeni profil in videz, notranjost ust postane svetilka, ki nas osvetli, celoten gledališki prostor pa v nekaj sekundah dobi različne dimenzije. Te in številne druge podobe sestavljajo predstavo in čeprav so vse zgrajene pred gledalčevimi očmi, tako da lahko vidi trik, ostajajo hipnotične, čarobne in presenetljive. Delo, ki nas spodbuja, da na svet okoli nas pogledamo z drugih zornih kotov.
Na belem odru, ograjenem s črnimi stenami, umetnik, brezhibno oblečen v belo kombinežo, namešča stoječe mikrofone. Razporedi jih harmonično po belem odru. Na črni zadnji steni razporedi bele lepilne trakove. Ko ugasne svetloba, se odprejo vrata v steni. To je prva in presenetljiva optična iluzija predstave. Macarena Recuerda Sheperd, alter ego umetnice Lidie Zoilo, nas počasi vodi skozi fascinanten svet optičnih iluzij, vizualnih prevar, polnih magije in poezije. Njena mojstrska igra, ki se zrcali v ogledalu, je prava poslastica, ki jo pozdravljamo z nenehnim smehom. Umetnica nas kot astronavt v vesolju med meglicami in polsvetlobo popelje v hipnotično zvočno-vizualno-horeografsko vesolje, sestavljeno iz snopov svetlobe, ki na koncu zapolnijo celoten odrski prostor.
The Watching Machine je čudovita, zabavna, spodbudna, sproščujoča, fascinantna in hipnotična predstava ''vizualnega gledališča'', ki jo nekateri opisujejo kot iluzionistično predstavo. V vsakem primeru gre za delo vizualnih iger teles, luči, senc, ogledal in odsevov nesporne plastične in poetične lepote.
Ferran Baile (recomana.cat)
„Po mojem mnenju gledališki stroj „Watching machine“ na zelo preprost način prikazuje bistvo gledališča. Kompleksno dojemanje dvojne resničnosti. Igralec in lik, resničnost in fikcija, konvencije gledanja. Iluzionizem nam igro upodobitve postavi pred nos, vendar zame deluje le, če pokažemo trik. Zelo pomembno je, da oba roba ostaneta skupaj: resničnost in fikcija. Razmišljanje, da je iluzija prevara, o kateri se dogovorim z gledalcem, mi je pomagalo sestaviti to ponavljajočo se igro prevare. Iskanje te igrive dramaturgije iluzije je bistvo dela.“ Macarena Recuerda Shepherd
